sreda, 13. december 2023

Granulom - kronični periapikalni proces = ognojek na vršičku korenine






Karies, ki se širi proti zobnemu živcu sčasoma povzroči, da se le-ta vname. Vnetje najprej poteka v kronskem delu zoba, nato se širi v korenino. Če tako stanje dlje časa traja, se na vršičku korenine v kosti naredi granulom. To je vnetje, ki povzroči, da se kost raztopi.











Karies, vnetje zobnega živca ter granulom le redko bolijo.
Bolečina zaradi teh sprememb pacienta privede v ordinacijo le v 10%.
Zato je prav, da hodimo na kontrolne preglede na 6 mesecev, tudi, če ne zaznamo nobene bolečine.

Ne glede na to, v kateri fazi vnetja se zob nahaja, moramo iz kanalskega sistema zoba izčistiti vso odmrlo tkivo. To naredimo z iglicami, s katerimi izčistimo vse koreninske kanale, ki jih z instrumenti lahko dosežemo. Vsak zob ima lahko tudi stranske kanale, zavite, neprehodne kanale, ki jih težko, včasih pa ne moremo očistiti.
Veda o zdravljenju koreninskih kanalov se imenuje Endodontija. Endodontija je obsežna veda, o kateri je napisano mnogo knjig in atlasov, endodontija je ena od specializacij zobozdravstva.




Namen zdravljenja zoba je čim bolje očistiti in razkužiti njegov kanalski sistem ter ga zapolniti, zob pa ustrezno nadgraditi s plombiranjem, kadar je to mogoče, oziroma z zatičkom in prevleko, kadar je zobna krona tako močno okvarjena, da je ni mogoče obnoviti s plombiranjem.

Žal je tako, da zdravljenja niso 100% uspešna kljub trudu zobozdravnika. 
Razlogov je veliko, najpogosteje so to anatomske razmere kanalskega sistema v zobnih koreninah. Zdravljene zobe je potrebno rentgensko spremljati, dokler so v ustih. 

Običajno zob, ki ga bomo zdravili, slikamo pred zdravljenjem, med zdravljenjem, če je zdravljenje daljše ali nastane komplikacija, takoj po polnitvi, pol leta do leto dni po polnitvi in nato obdobno najmanj na 5 let. 

Tudi če je bil zob uspešno zdravljen, lahko kasneje pride do reinfekcije kanalov, kadar zapora ni tesna ali kadar je iz raznih razlogov stena razgaljene korenine zelo tanka. Ognojek v telesupomeni žarišče (fokus), kar ni dobro za telo. 

Možnosti terapije je več: 

  • Ponovno endodontsko zdravljenje zoba, kadar je to mogoče (sinonima sta: retreatment in revizija). To je zagotovo prva izbira.
  • Apikotomija - kirurška odstranitev ognojka je naslednja možnost. Uspešnost teh dveh možnosti je 60 – 70%. 
  • Zadnja izbira je seveda puljenje zoba in nadomestitev zoba z mostičkom ali implantatom. 


Za ponovna zdravljenja koreninskih kanalov imamo v Sloveniji dobre specialiste endodontije. Konec koncev je lasten zob najboljši implantat.

Z rednimi preventivnimi pregledi se lahko izognete, da karies napreduje do zobne pulpe. Karies, ki ga ugotovimo čim prej, se lahko odstrani in manjkajoči del zoba nadomesti s plombo.

Vas zanima še kaj in potrebujete dodatne informacije? Pokličite nas na 031 656 907

Dobro je vedeti še ...

Pogosto nas vprašate ...




ORALNI ALERGIJSKI SINDROM - Sindrom alergije v ustih – kaj je in kdaj se pojavi?



Oralni alergijski sindrom ali Sindrom alergije v ustih se nanaša na simptome, ki se pojavijo v ustih. Pojavijo se ob uživanju določene surove hrane.
Pojav opažamo pri ljudeh z alergijami na cvetni prah trav, plevelov in dreves.

KOGA LAHKO PRIZADENE  ORALNI ALERGIJSKI SINDROM?
Oralni alergijski sindrom večinoma prizadene starejše otroke in odrasle z alergijo na cvetni prah.
Gre za navzkrižno ali sekundarno alergijo in ne za pravo alergijo na sadje in zelenjavo.

ALERGIJO NA CVETNI PRAH TRAV POVEZUJEJO  z navzkrižno alergijo z naslednjim surovim sadjem in zelenjavo:
  • Surovo pomarančo
  • Kivijem
  • Paradižnikom
  • Melono
  • Lubenico
  • Krompirjem
  • Arašidi

ALERGIJO NA CVETNI PRAH BREZE POVEZUJEJO z navzkrižno alergijo  z naslednjim surovim sadjem in zelenjavo:
  • Jabolkom
  • Kivijem
  • Paradižnikom
  • Nektarinami
  • Marelicami
  • Hruškami
  • Slivami, tudi suhimi
  • Češnjami
  • Korenjem
  • Zeleno
  • Pastinakom
  • Krompirjem
  • Peteršiljem
  • Drobnjakom
  • Koriandrom
  • Zeleno papriko
  • Grahom
  • Lečo
  • Fižolom
  • Arašidi
  • Lešniki
  • Orehi
  • Mandlji
  • Sončničnimi semeni

ALERGIJO NA CVETNI PRAH AMBROZIJE POVEZUJEJO z navzkrižno alergijo  z naslednjim surovim sadjem in zelenjavo:
  • Bananami
  • Kumarami
  • Bučkami
  • Melono
  • Sončničnimi semeni

KAJ POVZROČA ORALNI ALERGIJSKI SINDROM?
Oralni alergijski sindrom povzroča navzkrižna reakcija z določenim tipom takojšnje alergijske reakcije (povzročene z IgE) na specifične proteine, ki povzročajo alergijo na cvetni prah. Določeno surovo sadje in zelenjava pa vsebujeta enake ali zelo podobne proteine. Običajno kuhanje teh živil spremeni alergene proteine in zato kuhano sadje in zelenjava ne povzroča alergijske reakcije. Kadar se ti proteini nahajajo v lupini takega sadja ali zelenjave, je dovolj že lupljenje.
Zakaj nekateri ljudje z alergijami na cvetni prah razvijejo oralni alergijski sindrom, še ni povsem znano.

KAKŠNI SO KLINIČNI ZNAKI ORALNEGA ALERGIJSKEGA SINRDOMA?
Oralni alergijski sindrom lahko zajame usta, jezik, ušesa in / ali žrelo.
Srbenje, rdečina in / ali oteklina se lahko pojavi takoj po zaužitju surovega sadja in zelenjave oziroma ko je hrana še v ustih.
Drugi simptomi lahko vključujejo še bolečine v žrelu, slabost, kihanje, nenaden iztok iz nosu, nenadno solzenje in oteklino okrog oči.
Reakcija lahko nastane takoj ob zaužitju take hrane, simptomi pa lahko trajajo še uro in več.
Simptomi običajno izzvenijo v eni uri.

KAKŠNE SO LAHKO KOMPLIKACIJE ORALNEGA ALERGIJSKEGA SINDROMA?
Oralni alergijski sindrom običajno izzveni hitro in brez komplikacij. Če pa simptomi presežejo predel ust in žrela in na primer oteklina zajame ustnice, obraz ali pa je oteklina izjemno močna in / ali pa se pojavi oteženo dihanje, je potrebno nemudoma poiskati zdravniško pomoč.

KAKO DIAGNOSTICIRAMO ORALNI ALERGIJSKI SINDROM?
Oralni alergijski sindrom se običajno diagnosticira na podlagi anamneze alergij na cvetni prah.
Alergije na cvetni prah pa diagnosticira specialist alergolog. Na kliniki Golnik glede alergije testov na alergijo na hrano opozarjajo: »Pri diagnostiki alergije za hrano je treba posebej poudariti, da z negativnimi kožnimi testi sum na to bolezen lahko ovržemo. Pozitivne kožne teste s hrano pa zelo pogosto najdemo pri osebah, ki nimajo nič težav, torej nimajo alergije za hrano. Zato na osnovi pozitivnih testov ne smemo testiranim osebam odsvetovati uživanja živil, po katerih do testiranja niso imele težav. Posebej je treba opozoriti pred uporabo testov, ki merijo protitelesa IgE proti hrani. Ta protitelesa so namreč normalen imunski sistem in zato ta protitelesa najdemo pri vseh (tudi zdravih) ljudeh.« Vir: Klinika Golnik

KAKŠNO JE ZDRAVLJENJE ORALNEGA ALERGIJSKEGA SINDOMA?
Ljudem z oralnim alergijskim sindromom se odsvetuje uživanje teh živil, še posebej v sezoni osnovne alergije na cvetni prah. Izogibajte se le živilom, ki povzročajo simptome. Večina ljudi z oralnim alergijskim sindromom običajno lahko uživa ta živila, če so prekuhana, saj se alergeni proteini med kuhanjem spremenijo in niso več alergeni.
Če pomotoma zaužijete hrano, ki povzroča oralni alergijski sindrom simptomi hitro izginejo, če taka živila izpljunete ali pogoltnete in zdravljenje običajno ni potrebno. Izpiranje ust in grgranje z vodo običajno pomaga, da simptomi hitreje izzvenijo. Če simptomi dlje časa ne izzvenijo, se svetuje vzeti tableta antihistaminika.




BOLEČ ZOB? NE ČAKAJTE!


Hitra zobozdravstvena prva pomoč vas lahko obvaruje tudi čustvene (psihične), fizične ter finančne bolečine.

Skleninski karies

OBČUTLJIVOST NA TERMIČNE DRAŽLJAJE ZOB – NA TOPLO IN HLADNO HRANO IN PIJAČO
Možen problem: Če bolečina popusti hitro, ko dražljaj mine, občutljivost običajno nima velikega pomena. Lahko gre za manjši začetni karies, ne čisto tesno plombo, izpadlo plitvo plombo, odlomljen manjši košček zoba ali razgaljeno zobno korenino zaradi recesije ali abrazije.
Kaj storiti: Če gre za občutljivo razgaljeno korenino jo dobro čistite, da se na njej ne bo nabirala zobna obloga – biofilm. Uporabljajte primerno zobno ščetko in ne čistite več kot dvakrat dnevno. Uporabljajte zobne paste za občutljive zobe, vsebujejo naj fluoride. Če občutljivost ne preide obiščite vašega zobozdravnika.

Dentinski karies

OBČUTLJIVOST NA TERMIČNE DRAŽLJAJE ZOB PO ZOBOZDRAVNIŠKEM POSEGU
Možen problem: Zobozdravniški posegi lahko povzročijo občutljivost na termične dražljaje pri plombah, ki segajo globoko proti zobni pulpi (zobni živec), ali pa, če segajo globoko pod dlesen. Taka bolečina je običajno prehodnega značaja.
Kaj storiti: Taka bolečina se po nekaj dneh naj ne bi več stopnjevala. Lahko pa je zob preobčutljiv še nekaj tednov, a občutljivost ne narašča temveč počasi izzveneva. Če se bolečina stopnjuje ali je močna in traja dlje časa bo potrebno ponovno obiskati zobozdravnika. Morda so bakterije, ki so bile prisotne v globokem kariesu vseeno preveč virulentne, da bi jih vaš organizem lahko odstranil in morda bo potrebno endodontsko zdravljenje zoba (zdravljenje zobnih korenin).
Image title

OSTRA BOLEČINA PRI UGRIZU NA DOLOČEN ZOB
Možen problem: Možni vzroki so globok karies, netesna plomba in / ali počen zob.
Kaj storiti: Obiščite zobozdravnika, preden se bolečina ojača. Zobozdravnik bo moral odstraniti karies, odstraniti staro netesno ali odlomljeno plombo ter narediti novo. Če je bolečina povzročala že vneta zobna pulpa bo verjetno potrebo endodontsko zdravljenje koreninskih kanalov. Zlome in odlome zoba je težje zdraviti. Zdravljenje je odvisno od tega ali poka oz. zlom seže v področje zobne pulpe.

DOLGO TRAJAJOČA BOLEČINA ZOBA NA TERMIČNE DRAŽLJAJE
Možen problem: Huda bolečina na termične in kemične dražljaje, ki traja lahko še nekaj minut ali dlje, zelo verjetno nakazuje, da gre za vneto ali odmirajočo zobno pulp (zobni živec), ki si ne bo opomogla.
Kaj storiti: Čim prej obiščite zobozdravnika, ki bo postavil diagnozo, preden se stanje poslabša do te mere, da se lahko razvijeta absces in oteklina. Zelo verjetno bo potrebno endodontsko zdravljenje zoba – postopek v katerem se iz koreninskih kanalov odstrani vneto ali odmirajočo zobno pulpo in tako reši zob.
Image title

ZAMOLKLA BOLEČNA IN PRITISK NA ZGORNJE ZOBE IN V PODROČJU SINUSANA NA ENI ALI OBEH STRANEH OBRAZA
Možen problem: Bolečina in pritisk, ki se čuti v področju sinusov pogosto zajame tudi zadnje  zobe zgornje čeljusti, saj jih oživčuje isto živčevje. Zato je izvor take sevajoče bolečine, ki je pogosto opisana kot pritisk težko opredeliti. Taka bolečina se v sinusu lahko čuti kot bolečina v zobu in obratno. Zato lahko zaradi prehlada ali gripe zaprti sinusi povzročajo bolečino v zadnjih zobeh zgornje čeljusti. Lahko pa je taka bolečina tudi posledica stiskanja ali škripanja z zobmi.
Kaj storiti: Obiščite svojega zobozdravnika, da izloči zobe kot možen vzrok bolečine. Včasih se že na Rtg ortopanu vidijo zasenčeni sinusi. V kolikor bo vaš zobozdravnik ugotovil, da vzrok bolečine niso zobje vas bo napotil do osebnega zdravnika. Vsekakor ne čakajte, da se bolečina poslabša.

HUDA MOČNA BOLEČINA PRI KATERI JE NEMOGOČE UGOTOVITI KATERI ZOB JO POVZROČA
Možen problem: Tkivo zobne pulpe (zobnega živca) je akutno močno vneto in odmira. Tako stanje je posledica tega, da je karies dosegel ali napredoval v bližino zobne pulpe.
Kaj storiti: Nemudoma obiščite svojega zobozdravnika, ki vas bo pregledal in morda odredil kake dodatne diagnostične preiskave, ki so potrebne  za natančno postavitev diagnoze. Predvsem, da se določi, kateri zob povzroča bolečino. Kadar je možnih zob več je to lahko poseben izziv. Ko enkrat določimo vzročni zob lahko začnemo z zdravljenjem, ki olajša bolečino in ohrani zob. V kolikor ne storimo ničesar, in le jemljemo zdravila proti bolečini, se lahko razvije absces z oteklino.
Skleninski karies



NEPRESTANA MOČNA BOLEČINA IN PRITISK, OTEKLINA DLESNI IN / ALI OBRAZA TER BOLEČINA NA UGRIZ
Možen problem: Zob ima lahko vnetje, ki prehaja ali je prešel v absces, ki se je razširil iz zobne pulpe na okolna periodontalna tkiva ali kost.
Kaj storiti: Nemudoma obiščite svojega zobozdravnika, ki vas bo pregledal in morda odredil kake dodatne diagnostične preiskave, ki so potrebne  za natančno postavitev diagnoze, in ugotovil, kateri zob povzroča bolezensko stanje. Zelo verjetno bo potrebno endodonsko zdravljenje zoba, saj s čiščenjem odmrlega tkiva v koreninskih kanalih vzpostavimo drenažo skozi zob. Če to ni dovolj ali mogoče, je potrebna drenaža skozi dlesen. V kolikor so pridruženi še splošni simptomi – povišana telesna temperatura, je potrebno jemati tudi antibiotik. Ne čakajte, da se stanje poslabša.

Pozor! Zgoraj našteti simptomi, nakazane možnosti problemov in rešitev so le smernice in nikakor niso namenjeni samodiagnosticiranju in samozdravljenju. Ob vsaki nelagodnosti ali bolečini v zobeh ali čeljustih je nujno poiskati profesionalno pomoč zobozdravnika, ki bo izpeljal diagnostiko, vam predlagal možne načine zdravljenja, lahko pa tudi napotil k osebnemu zdravniku ali k ustreznim specialistom.




KAJ JE ZATIČEK ALI ŠTIFT, KAJ JE NAZIDEK IN KAJ JE ENDOKRONA ?



Kadar se zob nesrečno odlomi, ali je zobne krone še zelo malo, korenina pa je še v redu, lahko tako korenino nadgradimo z zatičkom z nazidkom, včasih celo z endokrono ...


Zatiček in nazidek

je oblika nadomeščanja zoba, kadar imamo korenino zoba, zobne krone pa ni dovolj, da bi lahko zob obrusili in naredili zobno prevleko – umeten zob iz keramike.
V pogovornem jeziku je zatiček z nazidkom pogosto imenovan »štift«.



Kdaj potrebujete zatiček in prevleko?

Najpogosteje je to v primeru, ko je zobna krona odlomljena ali pa zobne krone praktično ni več zaradi kariesa ali obsežne plombe, lahko pa zaradi odloma zobne krone. Večinoma imajo takšni zobje že zdravljene koreninske kanale. Kadar se zobna krona tako nesrečno odlomi na živem zobu, da ostane le še korenina, je potrebno pred protetično oskrbo takega zoba na njem opraviti še koreninsko – endodontsko zdravljenje zoba. Zatička oziroma nazidka na živ zob oziroma živo korenino ni mogoče narediti.

zatiček nazidek štift zobna prevleka zobna krona

Vloga zatička je nadomestitev izgubljene zobne krone na način, da jo sidramo oziroma retiniramo v korenino zoba. Zatiček ni namenjen ojačanju korenine. Del zatička, ki gleda iz korenine oblikujemo kot obrušen zob. Ta del imenujemo nazidek. Na tak zatiček z nazidkom naredimo zobno prevleko.







Zobni zatiček z nazidkom v izdelavi
Zobni zatiček z nazidkom izdelan, priptavljen za odtis za prevleko

Ko se odločamo, ali je zob primeren za oskrbo z zatičkom z nazidkom in prevleko je pomembno oceniti:

  • Ali korenina gleda dovolj iz dlesni (včasih je potrebno predhodno podaljšanje klinične krone)
  • Ali je korenina, v katero načrtujemo zatiček z nazidkom primerne oblike
  • Ali je korenina, v katero načrtujemo zatiček z nazidkom primerne dolžine
  • Ali so stene korenine dovolj debele, da je zatiček z nazidkom mogoče izdelati
  • Kakšen je ugriz – ali imamo dovolj prostora za izdelavo prevleke
Endokrona

Kadar nam razmere kot so neugoden potek koreninskih kanalov, tanke korenine in podobno ne dovoljujejo izdelave zatička, je včasih mogoče izdelati le nazidek z zobno krono (endokrona).






ZOBNI IMPLANTAT - Kaj je in kdaj z njimi nadomestiti izgubljene zobe




KAJ JE ZOBNI IMPLANTAT?

Zobni implantati so umetne zobne korenine, vsajene v kost čeljusti. Z njimi nadomeščamo korenine naravnih zob. Zobni implantati uspešno nadomestijo funkcijo naravne korenine in hkrati preprečijo resorpcijo  – izgubo kosti  na mestu, kjer ste izgubili zob.
Tako lahko z zobnimi implantati učinkovito ohranimo višino ugriza, funkcijo žvečenja in videz.
Zobni implantat

Implantat je običajno titanijev vijak, ki se namesti v kost. Titanjev implantat se sčasoma vraste v kost s procesom osteointegracije, ki poteka nekaj mesecev. Z implantati lahko nadomeščamo posamezne zobe ali pa več zob. Kadar vam manjka več zob zapored, ni treba nadomeščati vsakega zoba posebej, lahko se implantati v čeljust razporedijo tako, da nanje naredimo implantatne mostičke.



Zobni implantat


Implantat vstavimo v kost s kirurškim postopkom. Dlesen se zašije in počakati je potrebno 3 - 4 mesece, da se implantat vraste.




Zobni implantat z abutmentom



Ko je zobni implantat vraščen, je potrebno narediti odtis in vstaviti povezovalni element – abutment …




Zobni imlantat z zobno krono - prevleko

Zobna prevleka na implantatu ima enako funkcijo kot naraven zob. Dobra stran nadomeščanja posameznega zoba z implantaom je to, da nam ni potrebno brusiti sosednjih zob. To je še posebno primerno, kadar sta sosednja zoba zdrava. Samostojni implantat lažje čistimo kot mostiček, saj lahko z zobno nitko dobro dosežemo medzobni prostor.






Z IMPLANTATI LAHKO NADOMEŠČAMO ZOBE NA VEČ NAČINOV:


1.            NADOMEŠČANJE POSAMEZNEGA ZOBA

Implantat nadomešča en zob
Kadar vam manjka 1 zob, se v kost vstavi implantat – vijak, ki nadomešča korenino zoba. Nanj se naredi zobna krona, ki posnema videz in vrši funkcijo naravnega zoba. Ta način nadomeščanja zob ima visok uspeh. Čeprav je strošek nekaj večji, kot nadomeščanje posameznega manjkajočega zoba z mostičkom je lahko nadomestitev zoba z implantatom najboljša dolgoročna investicija na dolgi rok. Implantat ne bo imel kariesa, pa vendar je potrebna zelo natančna ustna higiena, saj se lahko zaradi neprestano prisotnih zobnih oblog pojavi periimplantatni gingivitis ali periimplantitis. To je podobno vnetje kot parodontalna bolezen (parodontoza) pri naravnih zobeh.


2.            NADOMEŠČANJE VEČ ZOB Z IMPLANTATI

implantatni zobni mostiček 

Ko vam manjka več zob zapored, še posebej če je to na koncu zobne vrste, je nadomestitev takih zob z implantatnimi mostički zelo elegantna rešitev, da vam ni potrebno nositi delne snemne proteze. V takih primerih ne potrebujete implantata za vsak manjkajoči zob. Če vam na primer manjkajo trije zobje zapored, vam naredimo po en implantat na vsaki strani vrzeli, vmes pa zobno krono, kjer pod njo ni implantata. Takega mostička ni potrebno snemati.



3.            FIKSNA NADOMESTITEV VSEH ZOB V ENI ČELJUSTI

Nadomeščanje vseh zob z implantati 

Kadar v čeljusti ni več nobenega zoba, se manjkajoči zobje lahko nadomestijo s fiksno rešitvijo na implantatih. Tako se izognete snemni totalni protezi. Običajno je potrebno v kost vstaviti 4 do 6 implantatov, ki bodo lahko nosili fiksno zobnoprotetično konstrukcijo 10 do 12 zob. Implantate se v čeljust razporedi tako, da nudijo zobnoprotetični konstrukciji čim večjo podporno površino. Takih zob ni potrebno snemati.



4.            IMPLANTATI KOT PODPORA SNEMNI PROTEZI

Totalno protezo, ki ni stabilna in se rada sname lahko podpremo z implantati. Takšna proteza je bolj udobna za nošenje, bolje lahko z njo prežvečimo hrano in je bolj zdrava za nošenje. Klasične snemne totalne proteze počivajo na dlesni in obremenjujejo površino kosti pod njo. To pa lahko pospeši proces resorpcije (topljenja kosti). 

z implantati podprta proteza 









Manj, ko je kosti, manj je snemna proteza stabilna. Predvsem spodnja totalna proteza. V primeru, ko je snemna totalna proteza podprta z implantati, pa se obremenitev pretežno prenese na samo strukturo kosti in je površina kosti bistveno manj obremenjena. Snemna totalna proteza, ki je podprta z implantati pri hranjenju in govoru, ne izpada sama od sebe. Ohranja nivo kosti. Z implantati podprto snemno protezo je tudi bistveno lažje vzdrževati kot na primer obsežne mostičke na implantatih. Protezo snamete, jo očistite, očistiti pa je potrebno tudi implantatne nosilce, ki so bistveno enostavnejši za čiščenje kot na primer fiksni mostiček za vse zobe. Dobro je, da na to pomislimo pri načrtovanju implantatne oskrbe pri starejših. Z leti lahko postanete manj spretni ali pa obnemorete in postanete odvisni od nege drugih. V tem obdobju pa poenostavljen dostop za nego implantatov tako vam kot negovalcem bistveno olajša nego vam pa zmanjša tveganje za periimplantitis.





XEROSTOMIJA - SUHA USTA - SINDOM SUHIH UST - Kaj je in kako jo zdravimo



VLOGA SLINE:
Slina v ustih ima vlogo narediti:

ZNAKI SUHIH UST :
  • Ustnice, ki se neprestano luščijo – heilitis
  • Razpokan jezik
  • Preobčutljivost zob
  • Karies na zobnih koreninah
  • Kariesi na vrških zob
  • Oportunistična glivična vnetja
  • Težave pri govoru
  • Motnje okusa
  • Motnje pri žvečenju in požiranju, kar na dolgi rok lahko povzroči okvare požiralnika, aspiracijo hrane (hrana zaide v sapnik – se nam zaleti), ki lahko povzroči aspiracijsko plučnico

VZROKI ZA SUHA USTA SO LAHKO IZJEMNO RAZLIČNI IN LAHKO NASTANEJO ZARADI:

DEHIDRACIJE:
  • Dehidracija zaradi premajhnega vnosna tekočine.
  • Dehidracija zaradi prevelikega vnosa soli, mineralov, vitaminov v prehranskih dodatkih. Če na primer zaužijemo preveč vodotopnih prehranskih dodatkov na primer vitaminov, jih želi telo izločiti. Da pa jih telo sploh lahko izloči mora pri tem izločiti veliko vode. Zato ne pretiravajte z vnosom kot so na primer vitamini in minerali. Zato ni priporočljivo jemati več mineralov in vitaminov kot so dnevne priporočene doze.

HORMONOV:

ZMANJŠANEGA IZLOČANJA SLINE:
  • Zaradi starosti, ko žleze slinavke ne delujejo več tako dobro
  • Pri obsevanju glave in vratu ter kemoterapije pri terapiji raka
  • Razne bolezni, kot na primer Sjögrenov sinrdom, ki prizadene žleze slinavke.

DROG: (k drogam tuja literatura šteje vse našteto)
  • Kanabis, amfetamini, metamfetamini …
  • Kava
  • Alkohol
  • Nikotin
  • Športne in energetske pijače
  • Pravi čaj
  • ZDRAVIL:
  • Antidepresivi
  • Antipsihotiki
  • Pomirjevala in zdravila proti strahu
  • Zdravila proti alergijam
  • Diuretiki – zdravila za odvajanje vode
  • Zdravila proti povečanemu krvnemu tlaku
  • Protibolečinska zdravila
  • In še nekatera druga zdravila

PODATKA KOLIKO LJUDI IMA PRI NAS TAKE TEŽAVE NI

Statističnih podatkov o tem koliko ljudi ima težave s suhimi usti ni, saj je zaznavanje suhih ust zelo individualno. Včasih šele v ordinaciji zaznamo, da ima nekdo suha usta, saj premalo sline lahko povzroča za suha usta značilen karies na koreninah zob in na ta način posumimo, da gre za suha usta, predvsem za premajhno izločanje sline. V tuji literaturi pa lahko najdemo podatek, da se v zadnjem letu s sindomom suhih ust sreča kar 76 % populacije.

SUHA USTA SO LAHKO POVEZANA TUDI Z RESNIMI BOLEZNIMI

Suha usta so lahko resen problem pri boleznih, pri katerih je vzrok suhih ust okvara žlez slinavk. Ta nastane na primer pri Sjögrenovem sindromu, ki je avtoimuna bolezen, pri zdravljenju rakavih obolenj ki potrebujejo kemoterapijo in / ali obsevanje v področju glave in vratu. Včasih pa tudi v starosti.

KAKO SI LAHKO UČINKOVITO POMAGAMO PRI SINDROMU SUHIH UST?
  • Najprej poskušamo ugotoviti vzrok suhih ust. Če gre za sicer zdravo osebo gre najverjetneje za premajhen vnos tekočin. Pijače kot so kava, alkoholne pijače, športne in energijske pijače ter pravi čaj telo dehidrirajo. Zato je potrebno oceniti koliko takih pijač popijemo dnevno in jih zamenjati s pijačami, ki ne dehidrirajo.
  • Če so suha usta posledica zdravil, ki povzročajo dehidracijo, jih je morda možno zamenjati. Ob zavedanju, da neko zdravilo, ki ga jemljemo povzroča dehidracijo pa je smiselno povečati vnos tekočin, ki ne dehidrirajo.
  • Če suha usta povzročata strah in stres, se jima poskušamo izogibati.
  • Zdravila za suha usta ni, le nasveti kako stimulirati večje izločanje sline ter blaženje težav. Priporočamo srkanje vode po požirkih čez ves dan, lahko si pomagamo z umetno slino v obliki gelov, razpršil in ustnih vod, ki se dobijo v lekarnah v ta namen.
  • Za stimuliranje izločanja sline se dobijo v lekarnah tudi posebni žvečilni gumiji za suha usta. Pomaga pa tudi lizanje kislih bombonov brez sladkorja.
  • Priporoča se tudi sladoled večkrat v majhnih količinah, pri čemer je potrebno paziti, da ne dobite ozeblin.
  • Pomaga tudi uživanje majhnih količin maščobe kot na primer kokosova maščoba, margarina, maslo, olivno olje … ki jo 3 – krat dnevno razmažete po ustih z jezikom.
  • Predvsem ponoči skrbite za primerno vlažnost zraka.
  • Hrana naj bo mehka, po možnosti bolj tekoča, na primer juhe, pire krompir, jogurti, napitki… Izogibajte se suhi in trdi hrani, ki sicer zahteva veliko tekočine, da se v ustih razmoči, kot na primer piškoti. Modro se je izogibati tudi pikantni in začinjeni hrani. Ob obroku večkrat popijte majhne požirke vode, da bodo grižljaji manj gosti.
  • Skrbite za dobro ustno higieno z nevtralnimi pastami, ki ne vsebujejo eteričnih olj in niso pekoče, vsebujejo pa primerno količino fluora.

KDAJ POISKATI POMOČ ZOBOZDRAVNIKA?

Strokovno pomoč je potrebno poiskati, kadar v ustih opazite ranice ali razjede. Pomoč je potrebno poiskati tudi, če opazite, da postajajo korenine zob ob dlesni temne rjave do črne, saj lahko to pomeni da je nastal karies na koreninah zob.
Kadar se pojavijo težave s požiranjem se je dobro obrniti na zdravnika, ki bo ocenil ali je težava res samo zaradi premalo sline ali gre morda za kako resnejše obolenje v grlu ali na vratu.

PROFESIONALNO ČIŠČENJE IN FLUORIRANJE V ZOBOZDRAVSTVENI ORDINACIJI:

Intenzivno profesionalno fluoriranje se priporoča pod kontrolo zobozdravnika oziroma ustrezno izobraženega medicinskega osebja. Koncentracije fluora so bistveno višje. Profesionalno fluoriranje se opravi takoj po profesionalnem čiščenju.
Koncentracije fluora za profesionalno fluoriranje se gibljejo med 12.500ppm in 22.600 ppm in niso namenjene domači uporabi!

VZDRŽEVANJE NEGE ZOB PRI SUHIH USTIH DOMA:
Fluoriranje zob z zobnimi pastami – kot vzdrževanje je zelo priporočljivo.
V zobovini  – sklenini neprestano poteka presnova kalcija. Slkenina je pretežno zgrajena iz kalcij hidroksiapatitnih kristalov. Ko je v naših ustih okolje kislo, po hranjenju ali pitju kislih in sladkih pijač se kalcij iz sklenine izplavlja. Ko se kislost v ustih zmanjša se kalcij vgrajuje nazaj v  hifroksiapatitne kristale. Če v tej fazi dodajamo fluor, se na nekaterih mestih namesto kalcija vgradi v hidroksiapatitne kristale fluor. Nastanejo fluoroapatitni kristali, ki so odpornejši na kisline. Poleg tega ima fluor tudi razkužilno funkcijo, na kar se je v zadnjem času kar malo pozabilo.
Vendar se kalcij in fluor lahko vgradita nazaj v zobovino le, če so zobje dobro mehansko očiščeni. 
Zato redno in temeljito očistite vseh pet ploskev vsakega zoba.

PRIPOROČENE KOLIČINE FLUORA V ZOBNIH PASTAH:
  • Za odrasle in otroke starejše od 6 let oziroma od izrasti prvega stalnega zoba dalje je za vzdrževanje dovolj uporaba zobne paste s 1500 ppm fluora v zobni pasti 2x dnevno
  • Za otroke 2 - 6 let 1000 ppm fluora v zobni pasti 2x dnevno
  • Za otroke od 1 - 2 leta 500 ppm fluora v zobni pasti 1x dnevno ob predpostavki, da zna otrok dobro izpljuniti. Dokler ne znajo izpljuniti se zobna pasta odsvetuje.





USTNI ZADAH - HALITOZA






govorimo, kadar ima izdihan zrak vonj, ki neprijetno diši. Običajno ga uporaba močnih žvečilk in ustnih vod le maskira, pogosto pa ga le še poslabša.

Halitozo običajno razdelimo v tri skupine:
-          Pravo halitozo
-          Pseudohalitozo
-          Halitofobijo




Prava halitoza
Prava halitoza ali pravi ustni zadah je lahko: fiziološka (normalen pojav pri zdravem človeku)  ali patološka (bolezenska), po trajanju pa je lahko tranzitorna (prehodna) ali kronična (dolgotrajna ali pa se pogosto ponavlja). Fiziološka halitoza je ustni zadah, ki se pojavi pri zdravem človeku in je običajno prehodna kot na primer fiziološki jutranji zadah, zadah ob stradanju ali dehidraciji, zadah po hrani, kot sta na primer česen in čebula, po  kajenju, pitju alkohola ali kave ...
Patološka halitoza (bolezenski ustni zadah)  je običajno kronična, lahko stalna ali pa se pogosto ponavlja. Vzroke delimo na oralne (vzrok ustnega zadaha je v ustni votlini) in ekstraoralne (vzrok ustnega zadaha ni v ustih). 




Jutranji zadah
Vzroki ustnega zadaha

Oralni vzroki (vzroki, ki imajo vzrok v ustni votlini)  ustnega zadaha so lahko obloge na jeziku, gingivitis (vnetje dlesni), parodontitis (vnetje obzobnih tkiv), karies (zobna gniloba), zobje z nezdravljeno vneto zobno korenino, perikoronitis (vnetje dlesni nad osmico, ki težko izrašča), osteomielitis (vnetje kosti), tujki, rak, xerostomija (suha usta), slaba ustna higiena …
Ekstraoralni vzroki (vzroki, izven ustne votline) so lahko sinusitis, rinitis, postnazalni izcedek (izcedek, ki se iz nosu cedi po zadnji steni v žrelo), tonzilitis (vnetje manjdeljev), rak v žrelu, nosu, obnosnih votlinah, grlu, pljučih, želodcu, sistemske in genetske bolezni.
Halitoza – ustni zadah lahko nastane tudi zaradi uživanja določenih substanc, kot so na primer alkohol, nikotin, kanabis in zdravil, ki reducirajo izločanje sline.


Neprijeten vonj v izdihanem zraku
Tisto, kar zaznamo kot neprijeten vonj v izdihanem zraku so hlapljive žveplove spojine. Te lahko nastanejo zaradi različnih vzrokov.
V ustni votlini so potrdili okoli 700 vrst bakterij. Vendar je »nabor« bakterij pri vsakem človeku malce drugačen. Zato ustnega zadaha ne povzroča specifičen nabor bakterij, podobno kot pri parodontalni bolezni ne moremo govoriti o specifični infekciji, ki bi jo povzročala določena bakterija. Do danes z raziskavami in vivo še niso potrdili, da naj bi bile za ustni zadah odgovorne izključno bakterije. In vitro raziskave so pokazale, da neprijeten zadah povzročajo predvsem žveplove spojine, ki se tvorijo pri razpadu beljakovin in aminokislin, ki vsebujejo žveplo. Neprijeten vonj namreč povzročajo hlapljive žveplove spojine.
Bakterije v ustni votlini tvorijo obloge v obliki biofilma na zobeh in v obzobnih žepkih. Rečemo mu zobne obloge. Obloga v obliki biofilma se tvori tudi na jeziku, govorimo o oblogah jezika. Najpogostejši vzrok ustnega zadaha so obloge na jeziku, zobne obloge na zobeh in v obzobnih žepkih ter kombinacija obojega.
Hlapljive žveplove spojine pa lahko nastanejo tudi zaradi zaužitja nekaterih živil ali vnosa zdravil in poživil, ki vsebujejo hlapljive žveplove substance ali pa le te nastanejo pri njihovi presnovi.

Ustni zadah lahko izmerimo z napravo – Halimetrom, ki meri hlapljive žveplove substance v izdihanem zraku. Govorimo o različnih stopnjah ustnega zadaha glede na to, na kakšni razdalji zaznamo ustni zadah, glede na tip vonja ustnega zadaha ter glede na to, kako intenziven oz. močan je zadah. Vedno zdravimo zadah, ki nakazuje vzroke izven ust in je lahko posledica sistemskih bolezni. Pomoč glede ustnega zadaha, običajno iščejo ljudje, ki jih na zadah opozori okolica.
Povsem normalno je, da ima zdrav človek občasno ustni zadah. Imenujemo ga fiziološka halitoza.  Je prehoden in hitro mine. Vsi poznamo jutranji zadah, ki mine, ko pojemo zajtrk, vzrok je lahko dehidracija ali na primer uživanje določene hrane, kot sta česen in čebula ter uživanje določenih pijač, ki vsebujejo hlapljive žveplove spojine ali pa se le te tvorijo pri njihovi presnovi.

Problem halitoze se pojavi že v zapisih starih kultur. Predvsem so opisane metode obvladovanja halitoze. Že v starih kulturah so ugotovili, da je bistvenega pomena čiščenje zob, za kar so uporabljali majhne vejice ali paličice iz posebnega lesa Siwak ali Miswak.

Z obsežno ciljano anamnezo in pregledom ugotovimo vzroke in stopnje ustnega zadaha, izmerimo ustni zadah s halimetrom in svetujemo terapijo. Prvi pregled, posvet in diagnostika običajno traja 2 uri. Terapija je odvisna od tega, ali gre za vzrok zadaha iz ust ali izven ust. Dobra novica je, da zadah, ki nastane v ustih, znamo zdraviti in smo pri tem uspešni.
Zavedanje, da pacient ima ustni zadah, pa sam tega ne more zaznati, lahko vodi v socialno izolacijo. Zato pacienta tekom obravnave naučimo, kako lahko sam preveri, ali trenutno ima ustni zadah in mu svetujemo ustrezno ravnanje in kemično podporo.
Kadar gre za kombinacijo vzrokov, ki nastanejo v ustih in izven ust pa napotimo pacienta tudi k ustreznemu specialistu.

Ustni zadah je lahko simptom drugih zdravstvenih težav
Glede na tip vonja lahko posumimo tudi na sistemske bolezni:
-          Vonj po gnilih jajcih povzročajo hlapljive žveplove substance, ki jih povzročajo predvsem obloge na ustnih strukturah.
-          Sladkoben vonj lahko nakazuje obolelost jeter.
-          Vonj po rdečih jabolkih lahko nakazuje slabo kontrolirano sladkorno bolezen.
-          Vonj po ribah lahko nakazuje obolelost ledvic.

Naročite se in pomagali vam bomo: 031 656 907

Dobro je vedeti še ...

Pogosto nas vprašate ...